O nas
LOVSKA DRUŽINA POLJANE
V lanskem letu je LD Poljane praznovala 70 let delovanja. Naša lovska družina je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb - lovcev, ki so se povezali zaradi varstva, gojitve in lova divjadi, upravljanje lovišča ter zaradi drugih, z lovstvom povezanih dejavnosti in je članica Lovske zveze Slovenije. Trenutno je v naši družini 66 članov, stanje pa se spreminja zaradi različnih vzrokov.
Pisatelj dr. Ivan Tavčar, lovec iz Poljanske doline, rojen v Poljanah je že leta 1894 v svojem delu V Zali, gozdu na jugu doline, pisal o lovu na divjega petelina in medveda. Seveda tudi o vseh spremljajočih zanimivih dogodivščinah.
Po drugi svetovni vojni je prevladalo stališče, da lovska pravica ne sme biti vezana na lastnino zemljišča. Začasni zakon o lovu je leta 1946 omogočil ustanovitev lovske družine. Dne 17.7.1946 je bil v Poljanah ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 17 domačinov, posestnikov in rokodelcev. Ustanovili so Lovsko družino Poljane, septembra 1946 pa je 11 ljubiteljev lova ustanovilo Lovsko družino Javorje. Po nalogu Okrajnega lovskega sveta Kranj je konec leta 1949 prišlo do združitve Lovskih družin Poljane in Javorje. Leta 1953 je bilo lovišču združene LD priključeno še območje državnega lovišča Blegoš. S tem je po skoraj 1000 letih domači kmet in delavec ponovno dobil pravico loviti v Poljanski dolini.
Z leti se je lovska zakonodaja stalno spreminjala. Z divjadjo kot naravno dobrino upravlja država, ki lahko s pogoji, določenimi z Zakonom o divjadi in lovstvu, prenese trajnostno upravljanje z divjadjo kot lovsko pravico na pravno osebo, v tem primeru na lovsko družino, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Tako je naša LD Poljane dobila koncesijo na podlagi javnega razpisa za dobo dvajset let proti plačilu letne koncesijske dajatve, od leta 2009 dalje. Divjad, uplenjena v skladu z zakonom in predpisi postane last upravljavca lovišča. Koncesijska pogodba obsega varovanje in gojenje divjadi, lov in uporabo divjadi ter urejanje in vzdrževanje lovišča. Vsi člani lovske družine imamo podpisano častno zaprisego. S tem smo sprejeli Etični kodeks slovenskih lovcev, ki je nekakšno „Sveto pismo“ lovskega obnašanja.
Naše domovanje je v lovskem domu v Poljanah. V kletnih prostorih smo si uredili sprejemnico za uplenjeno divjad in hladilnico, v pritličju pisarno za potrebe vodstva in družabni prostor za potrebe sestankov, posvetov, občnih zborov in druženj ob raznih priložnostih, tudi svečanih. V zgornjem nadstropju smo uredili dvorano za večje prireditve, razstave, kulturna dogajanja, poimenovali smo jo Galerija Na Produ, trenutno pa jo zaseda oddelek vrtca, ki gostuje v sodelovanju z OŠ Poljane in občino Gorenja vas-Poljane. Lovski dom je na voljo občanom, društvom, šoli in cerkvi. Prostore v lovskem domu smo vsa leta odstopali lokalnim društvom za izvedbo občnih zborov ali drugih prireditev. Kulturno umetniško društvo, Prostovoljno gasilsko društvo, Rdeči križ, Zveza borcev, občasno tudi Društvo podeželske mladine in Društvo kmečkih žena so bili gostje v naših prostorih.
Največ časa pa lovci preživimo v lovišču. Nepoučeni bi dejali, da lovci samo streljamo na živali. Lov pride šele na koncu vsega opravljenega dela in število uplenjene divjadi nam načrtuje Zavod za gozdove Slovenije. Vsako leto izdelamo in postavimo kakšno novo visoko prežo, izdelujemo in polnimo solnice, da visoka divjad laže preživi obdobje med zimo in pomladjo. Postavljamo in zalagamo krmilnice in krmišča, čistimo lovske steze, kosimo senožeti, sekamo grmišča in čistimo gozdne površine, orjemo in sejemo krmne njive, vzdržujemo kaluže, ravnamo razrite površine od divjih prašičev, skrbimo za kemično zaščito ob cestah, da je manj povoženih živali, postavljamo električne pastirje, odstranjujemo poginulo in povoženo divjad iz lovišča in še veliko drugih del glede na potrebo, ki jo pokaže narava. In vse to delo je volontersko, v prostem času, brez vsakega denarnega nadomestila.
Finančno delujemo na podlagi vplačila letnih članarin naših lovcev in prihodki od mesa ter najemnine za vrtec, vsa denarna sredstva pa porabimo za plačilo koncesije, plačilo članarine Lovski zvezi Slovenije, Zvezi lovskih družin Gorenjske, katere smo član, Območnemu združenju upravljavcev lovišč in Lovskemu kinološkemu društvu Gorenjske. Če temu dodamo še celoletne stroške za škode po divjadi, najemnine za krmne njive, dopolnilno krmljenje divjadi, sol, elektriko, telefon, vodo, komunalo, nadomestilo za stavbno zemljišče, zavarovanje objektov in kemično zaščito ob cesti, si lahko ustvarite sliko po svoje, skratka, moramo biti zelo gospodarni. K sreči nam včasih finančno pomagajo tudi posamezni donatorji in simpatizerji, ki pa ni nujno, da so člani naše LD. Od leta 2013 nam pomaga tudi občina, ki nam na podlagi zakona vrne del koncesnine, katero pa zopet porabimo namensko za vlaganje v lovišče in za ohranjanje življenjskega okolja divjadi.
V našem prelepem lovišču, ki se razprostira skupno na 6968 ha po delu Poljanske doline, na obeh straneh Poljanske Sore, s čudovitim razgledom na Blegoš, s katerega je ob lepem vremenu videti skoraj pol Slovenije, Mladem vrhu, Starem vrhu in na drugi strani proti Pasji ravni, domuje visoka in mala divjad. Največ je srnjadi. Občasno nas obišče jelenjad in divji prašiči, ki povzročijo največ škode na travnikih in poskrbijo za to, da naši člani z lahkoto opravijo del obveznosti. Gams je v našem lovišču zelo cenjen. Nahaja se v najbolj mirnih in neobljudenih delih našega lovišča, ki pa jih je vedno manj. Rekreacija si je utrla nove poti tudi do njih, kar pa je za številčnost te divjadi zelo problematično in stresno. Številna je mala divjad, največ je lisic, jazbecev in kun. Zajci so vse bolj pogosti in veseli smo, da jih kemija in plenilci niso uničili. Bojimo se prihoda šakala, ki se hitro množi po Sloveniji, pleni mlado divjad, je pa zaenkrat še zaščitena vrsta divjadi. Raca mlakarica je navzoča ob Poljanski Sori, ptice pa po vsem lovišču. Problematična je številčnost sivih vran, ki imajo lovno dobo in kanje, ki so zaščitene. Divjih petelinov na Blegošu, kjer so bili najbolj zastopani skoraj ni več, razen kakšen „nori petelin“ se pojavi, pa še ta vedno manj, v ostalih delih lovišča pa ga ni več zaslediti. Za to je kriva civilizacija in obljudenost lovišča, za divjad pa vemo, da ljubi mir. Vedno pogosteje pa nas obišče tudi medved, ki na svojem pohodu raztrga bale s senom in vliva strah gobarjem.
Delovanje naše LD je javno. Notranja organiziranost se ureja z internimi pravili lovske družine, po zakonu morajo biti Pravila lovske družine Poljane overjena pri Upravni enoti Škofja loka, kot družina pa moramo delovati v skladu z Zakonom o društvih, ki ga je določila država. Člani LD varujemo, gojimo in lovimo zaradi trajne ohranitve narave in divjadi in zaradi preprečevanja prekomernih škod, vse v skladu s predpisi in lovskimi načrti. Ker živimo z naravo, se lovci dobro zavedamo, da je narava bogastvo, ki ga od prednikov nismo prejeli v dar, ampak samo v začasno upravljanje. Moramo ga ohraniti in čim vrednejšega predati prihodnjim rodovom.
Skrbimo za naravovarstveno in lovsko strokovno vzgojo svojih članov, vodimo evidence o divjadi v lovišču, sodelujemo pri izdelavi lovsko-gospodarskih načrtov, sodelujemo z lastniki zemljišč, skrbimo za vzrejo lovskih psov, sodelujemo z drugimi lovskimi organizacijami, organiziramo javna predavanja s področja delovanja LD, organiziramo dopolnilno izobraževanje za svoje člane in izobražujemo mladi rod. Zavedamo se, da je pravilno predstavitev delovanja lovcev in našega odnosa do narave potrebno prenašati na mlade rodove. Lovska družina in njeni člani veliko časa in truda vlagamo v sodelovanje z osnovnošolsko mladino, od najmlajših otrok v vrtcu do učencev v višjih razredih, ki so vključeni v naravoslovne krožke. Zato smo na vse razstave, ki smo jih pripravili do sedaj v prostorih lovskega doma, povabili otroke iz poljanskega vrtca in šole, ter tudi sosednjih šol. Posebna zgodba vzgoje šolskih in predšolskih otrok pa se vsako leto odvija v Četeni ravni. Kmečki turizmi organizirajo večdnevna bivanja otrok na kmetiji, naš dolgoletni in najbolj izkušeni lovec Lado Dolenec st. pa bivanje združi s predavanjem o divjadi in lovu. Poudarek je predvsem na spoznavanju vrst in življenja prostoživeče divjadi. Take oblike izobraževanja se je v več letih udeležilo več tisoč otrok iz cele Slovenije.
Ogromno zaslug za kvalitetno izobraževanje lovcev, pripravnikov, mladine in otrok pa ima tudi naša lovka ga. Sely Šubic, ki organizira izobraževanje že veliko let tudi pri Zvezi lovskih družin za Gorenjsko, katere glavna naloga je usposabljanje novih kandidatov za lovce in njihove mentorje, izobraževanje za lovskega preglednika pri ugotavljanju higienske neoporečnosti divjačine, izobraževanja za lovske čuvaje, vodje lova in strelske sodnike. Nekatera izobraževanja se morajo po zakonu tudi obnavljati.
Pomoč nudimo tudi študentom na višji ravni izobraževanja pri posredovanju podatkov za njihove diplomske naloge. Sodelovanju z Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je obsegalo raziskovalno delo na področju preučevanja življenjskega prostora in populacijske dinamike srnjadi, gamsa ter velikega petelina in ruševca ter medsebojno vplivanje z drugimi uporabniki prostora (gozdarstvo, pašništvo, kmetijstvo, turistično- rekreativne dejavnosti, promet) na območju Blegoša. Trem študentom je LD Poljane nudila pomoč pri delu na terenu in omogočila dostop do podatkov v lasti družine. Sodelovanje je obrodilo sadove, vsi trije so uspešno diplomirali iz razpisanih tem.
Lovska kinologija ima v naši LD bogato zgodovino. Naši vodniki lovskih psov so s svojimi štirinožnimi prijatelji v preteklosti osvajali pokale kot svetovni in evropski prvaki, zmagovalci državnih in lokalnih tekem, predvsem z goniči in jamarji. Imensko jih ne bom našteval, ker je bilo teh uspehov ogromno in bi koga po krivici zgrešil. Lovska družina si brez psa krvosledca ne more zamisliti iskanja zastreljene divjadi. Tudi na tem področju imamo usposobljene vodnike in njihove pse, saj nas kličejo za pomoč tudi druge lovske družine.
S sosednjimi lovskimi družinami v jesenskem času organiziramo skupne love oz. brakade z lovskimi psi. Izmenično smo gostitelji, po vsakem lovu pa je tudi zadnji pogon, to je druženje ob malici in izmenjavi mnenj med lovci.
Ob vsem delu člani lovske družine najdemo čas tudi za prijateljska druženja in družabna srečanja. Vsako leto v mesecu avgustu organiziramo lovski piknik, na katerem so prisotni člani in njihovi svojci, vabimo lastnike zemljišč, s katerimi sodelujemo preko celega leta in jim divjad povzroča največ škode, lovske prijatelje, predstavnike sosednjih lovskih družin, krajevnih organizacij, gospoda župana naše občine in gospoda župnika. S slednjim smo leta 2010 aktivno sodelovali ob praznovanju 300 letnice postavitve temeljev stare cerkve. Lovci v uniformah smo sodelovali pri uradnem delu praznovanja, z lovskim golažem pa v družabnem delu. Odlično sodelovanje med LD in g. župnikom le ta vsako leto ob prazniku Sv. Huberta, zaščitnika lovcev, nadgradi z družabnim srečanjem.
To je le kratka predstavitev dejavnosti lovcev LD Poljane, veliko več pa je zapisanega v naših dveh biltenih, kjer je popolno prikazana zgodovina našega delovanja vseh 70 let.
Zahvala za uspešno delovanje LD Poljane gre vsem aktivnim članom-lovcem, ki vsak trenutek svojega prostega časa na kakršenkoli način namenijo v dobro divjadi in narave.